ponedeljek, 29. december 2008

Beg


Bla, bla, socialni čut, dobra dela, humanitarnost in pomoč najstnikom. Ko je Hupa prišla v četrtni center BS, ni naletela na intuzijastično neukrotljivo množico podivjane mladine, kot v Zalogu, ampak na nekaj izgubljenih najstnikov, nezainteresiranih za karkoli razen za prikrito pubertetniško pecanje. A med njimi, dva nadpovprečno intelegentna outsiderja, s preveč domišljije. Med tem, ko je bil en preobremenjen z frustrirajočimi odnosi svojih kameradov,  je drugi razmišljal o bombah, FBIju in kataklizmi tipa akcijski siencefiction. 

Delo z BS mladino je bilo predvsem utrujajoče in nepredljidljivo; glavni igralki prepovejo starši kakršno koli nadaljno snemanje, ker jo sošolec dan prej snema predvsem v prsi, Albanec noče igrati s Srbkinjo ljubezenske zgodbe, nekdo gre za 5 minut domov na wc in se ne vrne 1 uro. Hupa ni vedela, kako končati zgodbo in mulci še manj. Hupa je morala vsak večer veliko maštati, da je po 10ih dneh končno nastal njen najboljši film, Mladinski psihološki thriler: BEG.

 

  

sobota, 27. december 2008

Burazeru!

Socialni čut je Hupo Brajdić vodil v nove dogodivščine. Leto kasneje se je odločila pomagati otrokom iz predmestja Zalog izživeti njihove potlačene sanje. Otroci so vedeli kaj hočejo od življenja, Hupa pa je to lepo zapakirala v akcijski kriminalen film:
Burazeru!

Od Ankare do Ankarna

Hupa se je že davnega leta 2006 vsa zaskrbljena nad usodo mladih azilantov odpravila v Ankaran, kjer so se pod budnim očesom prostovoljcev Slovenske Filantropije namakali v mlačnem Jadranskem morju. Noben ni ušel. Preveč so bili zaposleni z ustvarjanjem filma, v katerem so se spominjali svojih izkušenj z ilegalnim prehodom meje.
Hupa predstavlja igrano-dokumentarni film "Od Ankare do Ankarna", Ankaran, 2006 (slovnično napako je hudomušno pristavil tiskarski škrat med risanjem naslovke).


From Ankara to Ankaran